5. Jezus gleda prihodnje neuspehe 

Ko je Odrešenik prestal vse te boje s srčno vdanostjo volji svojega nebeškega Očeta, mu je vstala skrb, ki spremlja vsako človeško žrtev: kaj bo rodila ta moja žrtev? In začele so mučiti njegovo srce predstave strašne prihodnosti.

Pred njegovo dušo je stopilo vse trpljenje njegovih apostolov, učencev in prijateljev. Majhno število prvih kristjanov, poznejši nastopi krivovercev, razkol v Cerkvi, vse to je strašno težilo Odrešenika. Gledal je mlačnost, zaslepljenost in hudobijo mnogih kristjanov, vso zlaganost in pretkano zavijanje nadutih učenikov, božjeropne zločine grešnih duhovnikov in strašne posledice vsega tega: grozote razdejanja v božjem kraljestvu na zemlji. 

Videla sem, kako so se vrstile pred njegovimi očmi brezkončne vrste strašnih podob iz vseh stoletij do sedanjega časa in naprej vse do konca sveta. Gledal je neštete, ki so ošabno skomigaje z rameni in z glavo majaje šli mimo njega proti propadu, ki jih bo pogoltnil. On pa je stegoval za njimi svoje odrešujoče roke. Videl je take, ki si ne upajo ga javno zatajiti. Gredo pa mimo z mehkužnim gnusom nad ranami njegove Cerkve, ki so jih sami pomagali zadajati, gredo kakor levit mimo ranjenca, ki je padel med razbojnike. Zapuščali so Cerkev kakor brezsrčni otroci, ki zapuste svojo mater, ko ponoči vderejo roparji v njihov dom. 

Jezus je videl vse, ki njega nočejo videti. Objokoval je tiste, ki nočejo nositi svojega križa za njim, in je sam trpel zanje. 

Gledal je, kako satan z lažnimi prividi trga od Odrešenika duše, z njegovo krvjo odrešene, z njegovim zakramentom posvečene. Ko je to gledal, mu je vedno zopet prišepetaval skušnjavec: ‘Glej, kako ti bodo hvaležni za tvoje trpljenje!’ Bodoče strahote so tako pritiskale nanj, da je pod njimi hromela njegova človeška narava. Kristus, sin človekov, si je v muki vil roke. Njegova človeška volja se je tako silno borila proti odporu, da bi naj toliko trpel za nehvaležni rod, da mu je tekel krvavi pot v velikih kapljah na zemljo. Strahoma se je oziral, ko da išče pomoči in kliče nebo in zemljo in zvezde pod nebom za priče svojega trpljenja. Njegov tožeči klic je prerezal noč. Apostoli so skočili pokonci in dvignjenih rok prisluškovali v temo. Hoteli so mu na pomoč, a Peter je potisnil ostala dva nazaj, rekoč: ‘Ostanita, jaz grem k njemu!’ Odhitel je in stopil v votlino. ‘Učenik,’ je zaklical, ‘kaj je s teboj?’ Obstal je omahovaje, ker je zagledal Gospoda okrvavljenega in vsega spremenjenega. Ni mu odgovoril. Ni bilo videti, da ga je slišal. Peter se je vrnil k Janezu in Jakobu ter jima povedal, kako je z Jezusom. Še bolj potrti so si zakrili glave, sedli in jokaje molili. 

Božji ženin pa je trpel naprej. Vse bolj odvratne so postajale podobe nehvaležnosti. Večkrat je vzkliknil: ‘Oče, ali naj res vse to trpim? Oče  moj, ako ne more ta kelih iti mimo, naj se zgodi tvoja volja!’

Videla sem tudi veliko kačo s krono na glavi, kako je planila proti Jezusu. Z njo so se zgrnile okrog njega množice vseh stanov in rodov. Napadale so se med sabo, pa se spet hudobno zakadile proti Odrešeniku. Slišala sem, kako so se mu rogali. Pljuvali so vanj, izlivali nanj gnusobo in mu pretili z bodali in meči. Tako so divjali nad nebeškim pšeničnim zrnom, ki je moralo na zemlji umreti, da bi hranilo človeštvo s kruhom življenja.

Jezus je trpel, kakor bi ga orožje množic res zadevalo. Omahoval je, se zdaj dvignil, pa se zopet zgrudil. Spoznala sem, da je bila to podoba ljudi, ki na vse načine žalijo Jezusa v najsvetejšem Zakramentu. Prepoznala sem sramotilce sv. Evharistije, te nenehne osebne navzočnosti Zveličarjeve v njegovi Cerkvi. Mučijo ga, ker ga zanemarjajo, so brezbrižni do njega, ga zaničujejo in ga božjeropno zlorabljajo. Med temi sovražniki so bili tudi otroci, otroci, ki jih je Jezus tako ljubil.  Videla sem slabo poučene in nespoštljive mašne strežnike, ki ne časte Jezusa pri sveti daritvi. S strahom sem videla, da celo mnogi duhovniki od najnižjih do najvišjih mučijo evharističnega Jezusa. In se imajo še za pobožne! Omenila bom le eno vrsto teh nesrečnikov. To so duhovniki, ki sicer verujejo v Jezusovo zakramentalno pričujočnost in tako tudi uče, a sami se ne obnašajo najsvetejši skrivnosti primerno. Šotor, prestol in palačo Kralja, namreč cerkev, oltar, tabernakelj zanemarjajo, da počasi propada v prahu, rji in trohnobi. Službo vsemogočnemu Bogu opravljajo tako zanikrno, da jo onečaščajo na zunaj, četudi je notranje veljavna. Te cerkve niso revne, ampak duhovniki so brezčutni, površni in leni in so jim posvetne zadeve važnejše. Videla sem zanemarjene tudi bogate cerkve. Marsikje so zamenjali lepe, častitljive starine s ponarejenim, le na oko blestečim okrasjem. Kar so storili bogatini iz bahavosti, v tem so jih revnejši nerazumno posnemali, da bi jim bili enaki. Morala sem misliti na našo samostansko cerkev, kjer so tudi lepi kamniti oltar opažili z lesom. – Če bi pripovedovala leto dni, ne bi mogla povedati vsega, kar trpi Jezus v sv. Evharistiji. Skrivnost živega Boga zlorabljajo za kletev in rotenje. Satanovi služabniki skrunijo svete podobe, rušijo tabernaklje. Kolikokrat ostane Najsvetejše zasuto pod ruševinami! Kolikokrat ga onečaščajo v peklenskem sovraštvu!

Po teh surovih izpadih brezbožnosti sem gledala manj kričeče, a prav tako odvratne primere. Koliko jih je, ki izgube vero v božje skrivnosti ob slabih zgledih in zaradi krivih naukov. Ti ne poklekajo več pred skritim Bogom. Med njimi sem gledala premnoge grešne učenike, ki so postali krivoverci. Najprej so se medsebojno napadali, končno pa so se začeli skupno zagrizeno zaganjati v Jezusa v presvetem Zakramentu. Mnogi voditelji ločin so sramotili duhovništvo Kristusove Cerkve, zanikali in tajili Jezusovo pričujočnost v najsvetejšem Zakramentu. Zapeljali so množice ljudi, jih odtrgali od Odrešenikovega srca. In vendar je za vse te prelil svojo kri. Bilo je strahotno gledati vse to. Cerkev sem namreč videla kot Kristusovo telo, čigar raztresene ude je s svojim trpljenjem zbral in povezal. In bilo je, kakor da bi kdo vse tiste skupine, družine in njihove potomce, ki so se ločili od Cerkve, krvavo boleče trgal od svetega Kristusovega telesa. Oh, in kako otožno je gledal za njimi! Na ta način so se odtrgali od njega celi narodi in niso več imeli deleža na zakladu milosti, ki ga je Gospod zapustil svoji Cerkvi. Jezusu je bilo, kakor da njega samega cefrajo na neštevilna tanka vlakna.

Kar sem videla, je bilo tako grozno, da mi je nebeški Ženin sam usmiljeno položil svojo roko na srce in rekel: ‘Nihče še tega ni videl, in tvoje srce bi se razklalo od strahu, ako ga jaz ne bi držal.’

5. Jezus poti krvavi pot 

Ko so Jezusa obšle smrtne težave, je dalje molil. Njegov pot pa je bil kakor krvave kaplje, ki so kapale na zemljo.’ (Lk., 29) 

Premišljuj Jezusa v Njegovem krvavem potu. Bledo in s krvjo zalito je Njegovo sveto obličje, Njegovi, sicer tako lepi, kodrasti lasje so se prijemali vsled krvi. Jezus je trepetal po vsem telesu in se je nagibal sedaj na to, sedaj na ono stran. ‘ O nedolžno Jagnje,’ vzklika sv. Ludovik Granaški, ‘kdo Ti je iztisnil ta pot? Kaj so te krvave kaplje, ki Ti lijejo po licu? Rablja ni zraven, ki bi Te mučil, ni sledu trnjeve krone, ne žebljev, ne križa.’  Oh, sam si rekel nekoč svoji služabnici blaženi Ivani od Križa: Neizrečeno me boli želja, trpeti in umreti za  grešnike. Ta mi poganja kri iz moje notranjosti s strašnimi bolečinami. Torej ljubezen božja, ljubezen je to naredila. ‘Ljubezen in sovraštvo sta to storili; sovraštvo do greha in ljubezen do ljudi.’ je nekoč Gospod dejal svoji služabnici sv. Katarini Sienski. Iz krvi prelite na Oljski gori so dobivali mučeniki moč in hrabrost in vsak dan dobivajo verniki svojo moč, da se bore proti sovražniku odrešenja…. Najmanjša kapljica te presvete Krvi odtehta vse zaklade sveta. O, moja duša, počasti zelo pobožno te svete, krvave kapljice in daruj jih svojemu nebeškemu Očetu…

Sklep: Iz ljubezni do Tebe, Jezus, sklenem: Vsak dan hočem vsaj pol ure premišljevati trpljenje Kristusovo.

(Anna Katherina Emmerich – Življenje in trpljenje Jezusa

Publicējis intinja

Esmu 60 gadus veca Dzivoju Rezeknes novada

Atbildēt

Fill in your details below or click an icon to log in:

WordPress.com logotips

You are commenting using your WordPress.com account. Log Out /  Mainīt )

Google photo

You are commenting using your Google account. Log Out /  Mainīt )

Twitter picture

You are commenting using your Twitter account. Log Out /  Mainīt )

Facebook photo

You are commenting using your Facebook account. Log Out /  Mainīt )

Connecting to %s

%d bloggers like this: