JEZUSOVO TRPLJENJE  (THE PASSION OF JESUS CHRIST)

(In english you can read this text at the bottom on this site)

VIDENJE JEZUSOVEGA PASIJONA 

po bl. Anni Catherini Emmerich  

Na sodni dan bo vse odkrito; takrat bomo vsi videli, koliko se je vsak izmed nas udeležil strašnega trpljenja božjega Sina s svojimi grehi, ki jih še vedno ponavljamo in ravno s tem nekako privolimo ali pa pomagamo satanski drhali trpinčiti Jezusa.

Izvlečki iz dveh knjig: 

Getzemani in Golgata (Lj, 1913, Katoliška bukvarna)

Premišljevanja in molitve v čast bridkega trpljenja in smrti našega Gospoda Jezusa Kristusa

po premišljevanju pobožne nune Ane Katerine Emmerich in po spisih najimenitnejših častilcev presvetega trpljenja našega Zveličarja

in

Anna Katherina Emmerich – Življenje in trpljenje Jezusa Kristusa – II.

(Clemens V. Brentano) 

I.  JEZUS NA OLJSKI GORI

1. Jezus hodi s svojimi učenci po dolini Jozafat 

1. Po zadnji večerji je šel Jezus s svojimi učenci po dolini Jozafat čez potok Cedron, proti Oljski gori. Ko so prišli do vrat, je ravno vzhajala še ne polna luna izza gora. Jezus, že v bridkosti, je začel postajati žalosten. Naš Zveličar se je hotel podati v samoto še pred svojim trpljenjem, in se z molitvijo pripraviti na trpljenje. Zase Mu tega ni bilo treba; toda nam je hotel pokazati in zapustiti zgled, kako moramo v vseh skušnjavah in težavah življenja pribežati k molitvi, kakor v posvečeno zavetje, kjer nam bo odvzeta teža bridkosti ali pa nam bo podeljena vsaj moč, tiste lažje prenašati…. 
Jezus pa nam je hotel tudi pokazati, kako je pripravljen Njegov duh trpeti in kako On želi tega trpljenja :’S krstom krvi pa moram biti krščen, in kako mi je bridko, dokler se ne dopolni.’ (Luk., 12, 50)…Sv. Efrem pravi: ‘Jezus je imel tako velike želje zveličati naše duše, da bi bil prelil svojo Kri do zadnje kaplje samo za eno dušo, ko bi bilo treba.’… 2. Gospod gre s svojimi učenci po dolini Jozafat in jim razodene, da bo tu sem še enkrat prišel tisti dan, ko bo sodil svet, pa ne tako reven, tako slab in ubožen kakor je zdaj. Njegovi učenci Ga niso umeli, mislili so, da oslabljen od slabosti in težav tako čudno govori. Nekaj časa so šli, pa so zopet postali. To je Jezusa najbolj žalilo, da je bil zavržen od lastnih otrok, ki jih je prišel rešit in ki jih je tako ljubeznivo iskal. Zdaj pa mora tako rekoč bežati pred njimi. Mislil je na strašni dan sodbe, ko bo obdan od vseh angelov, spremljan od trume svetnikov, v oblakih neba zopet prišel v dolino Jozafat, da se bo razsrdil nad svojimi sovražniki. In to Mu je delalo bridke solze…. 3. Ko je Jezus hodil s svojimi učenci po dolini Jozafat, jim reče: ‘To noč se boste vsi nad menoj pohujšali, zakaj pisano je: ‘Udaril bom pastirja in razkropile se bodo njegove črede.’ To je bila zopet nova bridkost za Jezusa. Videl je namreč v duhu, da ga bodo zapustili tudi Njegovi najljubeznivejši prijatelji, ki so ravnokar z Njim pri večerji sedeli in katerim je On sam sebe dal v neskončni ljubezni z dušo in telesom, s krvjo in mesom, kot Bog in človek v sv. Zakramentu. Videl je, da bodo vsi od Njega zbežali Videl je tudi vse tiste kristjane, ki Ga bodo v prihodnje hvalili in častili le tako dolgo, dokler se jim bo dobro godilo; ko jih bo pa zadelo malo trpljenje, ali kratka bridkost, Ga bodo takoj nezvesto zapustili. Videl jih je veliko, ki so z Njim, ki bi Ga ljubili zavoljo sladkosti, toda malo iz čiste ljubezni. To Ga je najhuje žalilo…Medtem pridejo na pristavo, kateri je bilo ime Getzemani in leži kake pol ure od hiše, kjer so obhajali zadnjo večerjo. Getzemani je pristava, kjer je bilo več malih odprtih hišic za popotnike z velikim ograjenim vrtom, kjer je rastlo žlahtno drevje in druge razne izbrane rastline. Tam je bilo tudi več gosto spletenih, lepo zelenih šotorov. Bil je kraj, kamor so Judje radi zahajali in tudi hodili svoje molitve opravljat. Imeli so včasih tudi tu velike pojedine. Getzemani se pravi po naše oljska stiskalnica, zakaj tam je stalo več olivnih stiskalnic. Jezus je zato prišel tu sem, ker je pravo olivno zrnje, iz katerega je teklo olje milosti Božje. To noč je prišel v hudo stiskalnico svojega bridkega trpljenja in smrti, da bi do zadnje kaplje to olje milosti, ki moremo v njem zaceliti svoje duše in se v vsem dobrem okrepčati. Jezus je tisto oljkino drevo, ki stoji sredi polja, iz katerega teče olje božjega usmiljenja, da ga lahko vsi vidijo in da se nihče ne more izgovarjati, ako olja milosti noče rabiti. ‘Podoben si lepemu oljkinemu drevesu, stoječemu v sredi polja. (Sir, 24,19). Posluži se torej ljuba duša, obilno tega olja milosti, daruj ga vedno nebeškemu Očetu za svoje obilne pregrehe! Vsak zdihljaj, vsaka molitev, solze, vsaka bolečina, vsaka kaplja Krvi Jezusove je zdravilno mazilo za tvojo dušo! 2. Jezus gre s svojimi učenci na oljski vrt  

Oljski vrt ni daleč od pristave Getzemani, nekoliko više leži, tja po Oljski gori, ki je obdana z votlinami in melinami, na katerih raste veliko oljkinih dreves. Vsakdo si lahko izvoli kraj za molitev ali premišljevanje, kjerkoli si hoče. Kraj, kamor je hodil Jezus molit, je bil bolj zaraščen. Na vrtu torej je hotel Jezus pričeti svoje sveto trpljenje in tu na vrtu je bil začetek odrešenja grešnega človeka. Na vrtu je bil storjen prvi greh in na vrtu začetek vse revščine in nadloge, vsega zla vesoljnega sveta. Kakšen in kateri vrt bi bil zato bolj pripraven, kakor ravno oljski vrt? Saj je oljkina vejica znamenje miru, znamenje pomiloščenja. 

Tako se je že odločil nekdaj golob na oljki, ko ga je Noe izpustil iz barke. Ko se je vrnil, je prinesel oljkino vejico v znamenje miru, da se je Bog usmilil grešnega sveta in posušil vesoljni potop. Tako se je tudi nebeški golob Jezus Kristus, ki je bil zato na svet poslan, da bi nam prinesel večni mir, da bi nas spravil zopet z Bogom, najprej podal na oljski vrt, da bi od tam ponudil celemu svetu oljkino vejico večnega miru… 

Na ravno ta oljski vrt sta stopila, kakor pripoveduje staro izročilo, Adam in Eva, izgnana iz raja, prvič na prekleto zemljo, ter sta objokovala svojo pregreho. Bil je torej tu vrt žalosti, vrt pokore. Spodobilo se je tudi, da se je tam, kjer je bil obžalovan prvi greh, začela tudi njegova sprava in odpuščanje…

Publicējis intinja

Esmu 60 gadus veca Dzivoju Rezeknes novada

Atbildēt

Fill in your details below or click an icon to log in:

WordPress.com logotips

You are commenting using your WordPress.com account. Log Out /  Mainīt )

Google photo

You are commenting using your Google account. Log Out /  Mainīt )

Twitter picture

You are commenting using your Twitter account. Log Out /  Mainīt )

Facebook photo

You are commenting using your Facebook account. Log Out /  Mainīt )

Connecting to %s

%d bloggers like this: